Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Koncert klavirskega tria Ars Musica

06.04.2017 12:27

Vljudno vabljeni na koncert 
Klavirskega tria Ars Musica,

v sredo, 26. aprila 2017, ob 19. uri
v Domus Medica, Dunajska c. 162, Ljubljana

Wolfgang Amadeus Mozart: Divertimento v B-duru, KV 254
Allegro assai
Adagio
Rondeau: Tempo di Menuetto

Johannes Brahms: Trio št. 1 v H-duru, op. 8
Allegro con brio
Scherzo: Allegro molto
Adagio
Allegro

Klavirski trio Ars Musica
Jerneja Grebenšek, klavir
Mojca Menoni Sikur, violina
Martin Sikur, violončelo

Svojo udeležbo sporočite na e-naslov: marija.cimperman@zzs-mcs.si ali na tel.: 01 30 72 155.

Klavirski trio je bil v času dunajske klasike izredno popularna zasedba, zlasti pri ljubiteljih glasbe iz vrst aristokracije, ki so radi muzicirali s prijatelji na domu. Zato ne preseneča, da je bilo za to kombinacijo inštrumentov v tem obdobju napisanih nešteto del. Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) je bil med prvimi, ki je to zasedbo popeljal iz udobnih domačih salonov v koncertne dvorane in zanjo napisal šest čudovitih del. Prvo, Divertimento v B-duru, K. 254, je nastalo leta 1776. Mozart je skladbo očitno zelo cenil, saj jo je vzel s seboj na svoje znamenito potovanje v Pariz leta 1777. Tam in na postojankah na poti jo je večkrat izvajal, ponavadi violinski part. Za skladbo je značilna, tako kot za podobna dela drugih skladateljev iz istega obdobja, oblika klavirske sonate, kjer violončelo podvaja basovsko linijo v levi roki klavirja, violina pa »komentira« melodično linijo v desni roki klavirja. V primerjavi s kasnejšimi Mozartovimi trii, kjer imajo godala večjo vlogo, ima v tem delu glavno pianist, predvsem v prvem stavku. V drugem, Adagiu, ima violina več besede, saj prva predstavi glavno temo. Skozi stavek si s klavirjem izmenjujeta melodijo in gibajoči obligato, ki jo spremlja. Toplina in lepota drugega stavka nas popeljeta v sklepni Rondo, kjer prevzame pianist ponovno glavno vlogo, ki se kaže v številnih virtuoznih pasažah.

Za razliko od Mozartovih, so vsi trii Johannesa Brahmsa (1833-1897) štiristavčni – običajnim trem stavkom je dodal Scherzo, kar jim daje že skoraj simfonične razsežnosti. Prvi trio je napisal leta 1854, star enaindvajset let. Melodija v začetku prvega stavka je Brahmsu ostala vse življenje najljubša. Sedemintrideset let pozneje, ko je bil na višku skladateljskih moči, pa je delo popolnoma predelal. Trio je danes edino Brahmsovo delo, ki obstaja v dveh različicah – prva značilna za mladega, druga pa za zrelega Brahmsa. Slednjo, iz leta 1891, se danes tudi največkrat izvaja. Različici nam na neprecenljiv način razkrivata, kako je Brahms umetniško rasel in se razvijal. Povezava med njima pa je edinstvena: prekipevanje silovite mladosti, ki ga zrela izkušenost zadržuje v mejah sijajne oblike.

Komorna glasba. Analogija pogovora, šepetanja, odnosa, ustvarjanja novih spoznanj, prijateljstev, vezi v intimnem prostoru. Goethe jo opisuje kot pogovor racionalnih oseb in tako jo razumejo tudi Jerneja, Mojca in Martin, ki so v želji po skupnem muziciranju leta 2005 ustanovili Klavirski trio Ars Musica. Po končanih solističnih študijih in dodatnih izpopolnjevanjih doma in na tujem so se na Umetniški univerzi v avstrijskem Gradcu dve leti izobraževali pri pianistu Chia Chou-u, nekdanjemu dolgoletnemu članu Tria Parnassus.

Izkušene komorne glasbenike druži ljubezen do detajlov, občutki za razpoloženja in veselje do odkrivanja prikritega. S skrbno oblikovanimi koncertnimi sporedi in izvajalsko odličnostjo na koncertih vedno ustvarijo dramaturški lok in zgodbo, ki ostane s poslušalci, tudi ko glasba izzveni.

Te odlike so jim odprle koncertne odre po Sloveniji in tujini ter nastope v organizaciji Društva slovenskih skladateljev, Festivala Lent, RTV Slovenija, Društva glasbenih umetnikov Slovenije, Imago Sloveniae, Mednarodnega festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, Glasbene matice Ljubljana in drugih slovenskih kulturnih ustanov, ki so jih uvrstile v svoje abonmajske sezone. Mnoge njihove koncerte sta posnela tudi Radio Slovenija in Radio Koper.