Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Razsulo v zdravstvenem sistemu, ki ga je ustvarila ministrica s svojo ekipo

21.12.2017 15:32
Ljubljana, 21. december 2017. »Komunikacija z ministrstvom za zdravje ni bila še nikoli tako slaba in nespoštljiva, kot je v zadnjih tednih,« je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Posnetek novinarske konference je na voljo na povezavi tukaj >>>

Pojasnila je: »Z ministrstvom smo prišli v konflikt oziroma težavno sporazumevanje zaradi v preteklih mesecih sprejete zakonodaje, ki je bila po našem mnenju sprejeta nepremišljeno in neodgovorno in tudi brez ključnega sodelovanja Zdravniške zbornice Slovenije. Zbornica je po zakonu dolžna in ji je tudi dovoljeno sodelovati pri pripravi zakonodaje. In to, kar se dogaja v Sloveniji, je v diametralnem nasprotju s tem, kar se dogaja v državah z urejenim zdravstvenim sistemom, kot je Nizozemska. Tam si nobena vlada niti slučajno ne dovoli, da bi neke spremembe uvedla brez soglasja zdravniških organizacij. Pričakovali smo spoštljivo komunikacijo in resno razpravo o argumentih za spremembe, vendar do tega ni prišlo. Ker nismo bili uspešni s svojimi pripombami, se zdaj uresničujejo zapleti, na katere smo še v času sprejemanja zdravstvene zakonodaje opozarjali.«

Novinarska konferenca_bilten

Najpomembnejši rezultat nepremišljeno sprejete zdravstvene zakonodaje te vlade je zmanjševanje dostopnosti do storitev.

»S kadri, ki jih zdaj po novem načrtuje le MZ, smo dosegli še večjo zmedo, kot je bila prej in na katero je že opozorilo tudi Računsko sodišče. Pričakovali smo tudi, da bo MZ pripravilo zakon o organizaciji zdravstvenih zavodov, ki bi vsaj omilil težave, ki so jih prinesli drugi zakoni, a se to ni zgodilo. Prav tako se pridružujemo tistim javnim zdravstvenim zavodom, ki so ugotovili in opozarjajo, da ministrstvo ni poskrbelo za več denarja v zdravstvenem sistemu, s čimer ostajamo na repu držav po denarju, ki je namenjen zdravstvu. In da krpanje finančnih lukenj, s katerim se poplačuje dobavitelje, ne more biti tisto, kar bi si v zdravstvu želeli, to je, da bi denar vlagali v razvoj in kadre,« je še dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Opozorila je na nejasno delitev nalog in pristojnosti znotraj ministrstva, kar se kaže v tem, »da nam z istega ministrstva v sicer časovno različnih obdobjih odgovarjajo na iste zadeve popolnoma drugače. Sprašujem se, kdo je odgovoren za takšne nepremišljene spremembe in posledično, kdo bo ustavil takšno početje na ministrstvu za zdravje,« je še dejala predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik.  

Specializacije – nepremišljene spremembe vnašajo hudo zmedo

V nadaljevanju je Tina Šapec, univ. dipl. prav., vodja oddelka za podiplomsko usposabljanje, licence in register zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije, spomnila, da  je Ministrstvo za zdravje RS sredi poletja doseglo spremembo Zakona o zdravniški službi po nujnem postopku, ki je začel veljati 22. 7. 2017. »Sprememba z zbornico ni bila usklajena, prinesla pa je nov način razpisovanja specializacij in uvedla sekundariat. Zbornici je bil naložen sprejem novega pravilnika, ki bo sledil spremembam, ki jih je uvedel ZZdrS-F, v roku 6 mesecev, rok za objavo tega pravilnika v Uradnem listu RS je bil 21. 11. 2017. Ministrstvo da na omenjeni pravilnik le svoje soglasje. Kljub neugodnemu terminu smo nemudoma pristopili k pisanju novega pravilnika ter ga ministrstvu v soglasje posredovali mesec dni pred iztekom roka, 26. 10. 2017,« je dejala Tina Šapec.

Opozorila je, da je ministrstvo potrebovalo mesec dni, da je pravilnik posredovalo v javno razpravo, ki se je zaključila šele 10. 12. 2017. »Soglasja na pravilnik do danes še nismo prejeli, prav tako ni bil objavljen v Uradnem listu RS in ne velja. ZZdrS-F je stari pravilnik delno razveljavil, tako je izvedba razpisov otežena. ZZdrS-F je pristojnost določitve števila specializantskih mest z zbornice prenesel na petčlanski odbor pri ministrstvu, kjer ima zbornica le enega predstavnika. Navedeni odbor je pripravil predlog razpisa, iz katerega je razvidno, da metodologija ni dorečena in da odločevalci ne razpolagajo s potrebnimi podatki (ni določeno, kako se upošteva število specializantov, ki so že v sistemu; razpis za specializacijo in regijo, ki je ravnokar zavrnila zaposlitev mladega specialista; razpisi za zasebnike – s.p. in spremembe ZZDej-K; ustanovam ni bilo omogočeno javljanje potreb, navodila so nejasna, roki pa prekratki ...),« je povedala Tina Šapec, univ. dipl. prav.

 

Sekundariat – pravilnik še v zraku

»Zakon uvaja sekundariat s 1. 2. 2018, kar zbornica pozdravlja, saj pomeni možnost zaposlitve za vse mlade zdravnike po opravljenem strokovnem izpitu. Tudi tu nam je bil naložen sprejem novega Pravilnika o sekundariatu, ki pa ga na predlog zbornice sprejme ministrstvo. Tudi ta pravilnik je bil kljub nerazumno kratkemu roku pripravljen in sprejet na vseh organih zbornice ter posredovan ministrstvu 26. 10. 2017. Po več kot mesecu dni so ga dali v javno razpravo, ki je odprta kar do 28. 12. 2017. Na omenjeni predlog pravilnika ni bilo nobenega odziva ali pripomb, tako da ne vemo niti, ali se ministrstvo z vsebino strinja. Časa zmanjkuje, saj je treba določiti sekundarijska mesta v pooblaščenih ustanovah za nadaljevalni del sekundariata ter določiti nove nadzorne mentorje (k navedenemu smo sicer že pristopili, čeprav ne vemo, ali bo naš predlog sprejet, saj sicer sekundariata s 1. 2. 2018 ne bo mogoče začeti opravljati). Vsem potencialnim kandidatom, ki jih je 230, je treba izdati odločbe, izbrati si morajo, kje želijo krožiti, poleg tega pa morajo biti o vsem pravočasno obveščeni novi delodajalci. Kadrovske službe JZZ namreč le do 10. v mesecu  sprejemajo specializante in sekundarije, da bi jih zaposlili s 1. naslednjega meseca. Tako je rok za izdajo odločb za zbornico 10. 1. 2018, pravilnik pa še ne velja, kar pomeni, da odločb ne moremo začeti izdajati,« je povedala Tina Šapec, univ. dipl. prav., vodja oddelka za podiplomsko usposabljanje, licence in register zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije.

Register zasebnih zdravnikov prehaja na MZ brez jasnih navodil

Pravnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak, mag. prav., je pojasnil zaplete okrog registra zasebnih zdravnikov. »Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je začela veljati konec prejšnjega tedna, je določila, da vodenje registra zasebnih zdravnikov prevzema ministrstvo za zdravje, pri čemer je določilo, da mora zbornica v roku 30 dni od uveljavitve zakona posredovati ministrstvu podatke, dokumentacijo in arhiv o zasebnih zdravnikih ter nerešene vloge za vpis v register zasebnih zdravnikov,« je povedal Žiga Novak.

V zvezi s tem je izpostavil, da ministrstvo ni pojasnilo, na kakšen način želi, da se ta prenos izvede, niti ni v zvezi s tem podalo drugih navodil. Prav tako ministrstvo pri pripravi dane novele ni ustrezno spremenilo Zakona o zdravniški službi, ki se dotika vodenja registra zdravnikov. V njem namreč še naprej ostaja določilo, ki zbornici nalaga vodenje določenih podatkov o zasebnih zdravnikih, s katerimi zbornica po novi ureditvi niti ne bo imela možnosti razpolagati.

 »Dejstvo je, da je bilo ministrstvo že večkrat opozorjeno na neustrezno ravnanje z različnimi evidencami – kot primer naj izpostavim vodenje evidence koncesionarjev v excel tabeli – zato nas utemeljeno skrbi, da bo tudi vodenje registra zasebnih zdravnikov postalo zgolj še eno neurejeno in nepregledno področje,« je opozoril.

 

Organizacija nujne medicinske pomoči in nedoslednost MZ

Ministrstvo za zdravje je konec leta 2016 vse zdravstvene domove pozvalo, naj najkasneje do 1. 1. 2018 delo zdravnikov na primarni ravni organizirajo tako, da ne bo prihajalo do prekinitve njihovega ambulantnega dela zaradi vzporednega opravljanja službe nujne medicinske pomoči in mrliško pregledne službe. Namen ukrepa je bil zagotovitev varne obravnave pacientov, saj delo zdravnikov na več deloviščih hkrati tega ne omogoča, je povedal pravnik zbornice Peter Renčel, univ. dipl. prav.

Prejšnji teden, torej tik pred iztekom postavljenega roka, je ministrstvo ta ukrep dejansko preklicalo, saj je rok za izpolnitev obveznosti podaljšalo do leta 2025. Pri tem je ministrstvo sicer navedlo, da je do sedaj že več kot polovica zdravstvenih domov zahtevo izpolnila in delo organizirala tako, da ne prihaja do vzporednega dela zdravnikov v ambulantah in v službi nujne medicinske pomoči. Hkrati naj bi ministrstvo v splošnem dogovoru zagotovilo tudi dodatno financiranje izvajalcev, s čimer bi zagotovilo lažjo izpolnitev ukrepa. Zato je odločitev ministrstva za podaljšanje roka, do katerega morajo zdravstveni domovi zagotoviti ločitev ambulantnega dela zdravnikov od hkratnega vključevanja v službo nujne medicinske pomoči, nerazumna in za uporabnike zdravstvenih storitev škodljiva.   

 

Zapleti pri eZdravju – ali kako si ministrstvo izmišlja vedno nova navodila brez finančnega pokritja

Leta 2015 je bila sprejeta novela Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki je v slovenski zdravstveni sistem formalno uvedla izvajanje projekta eZdravje. Z navedenim sta Ministrstvo za zdravje RS in Nacionalni inštitut za javno zdravje izvajalcem zdravstvene dejavnosti naložila obvezno uporabo navedenega sistema. V zadnjem času se je izkazalo, da nastajajo v zvezi z vzdrževanjem in nadgrajevanjem zalednih informacijskih sistemov, kot tudi s podporo uporabnikov za storitve eZdravja veliki stroški, ki jih ministrstvo in NIJZ ne pokrivata.

Treba se je zavedati, da so storitve sistema eZdravje kompleksne in tesno prepletene s funkcionalnostmi osnovnega informacijskega sistema, zato je vsako spremembo in dopolnitev treba skrbno načrtovati in implementirati.

Ministrstvo in NIJZ običajno financirata razvoj, dopolnitve in dograditve centralnih rešitev, začetne integracije z zalednimi sistemi ter začetne prilagoditve informacijskega sistema, kar samo občasno velja tudi za večje nadgradnje sistema.

 Problem se pojavi pri različnih prilagoditvah sistema, kjer so večje prilagoditve sicer občasno financirane, manjših nadgradenj sistema eZdravje, kjer sta ministrstvo in NIJZ naročnika spremembe, pa ne financirata. Dalje je iz financiranja izpadla tudi podpora uporabnikom (izvajalcem zdravstvene dejavnosti).

 Dejstvo je, da je ministrstvo z zakonom predpisalo, da je uporaba sistema eZdravje za uporabnike, izvajalce zdravstvene dejavnosti, obvezna, financiranja nadgradenj rešitev eZdravja in vzdrževanja teh rešitev, posameznih modulov znotraj tega sistema, pa ne želi prevzeti, logično pa jih ne želijo prevzeti izvajalci zdravstvene dejavnosti, saj niti niso naročniki teh nadgradenj. Treba je izpostaviti, da morajo izvajalci na račun vzdrževanja sistema eZdravje zmanjšati sredstva, ki so namenjena pacientom!

Jutri pričakujemo objavo revizijskega poročila v zvezi z uspešnostjo izvajanja projekta eZdravje, ki ga je Računsko sodišče v preteklosti sicer že opravilo in ugotovilo, da ministrstvo pri upravljanju s finančnimi sredstvi projekta eZdravje ni bilo uspešno, zato nas ob upoštevanju predstavljenega ne bi presenetilo, če bi bile ugotovitve Računskega sodišča tudi tokrat enake. 

O predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Peter Renčel, univ. dipl. prav., je na koncu spomnil še, da Zakon o zdravniški službi v 1. odstavku 71. člena izrecno določa, da Zdravniška zbornica Slovenije sodeluje pri pripravi zakonov, planskih dokumentov, kadrovskih načrtov in drugih predpisov s področja zdravstva. »V zvezi s pripravo novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki spreminja celoten sistem financiranja javne zdravstvene službe, je bila zdravniška zbornica povabljena na zgolj en sestanek na ministrstvo za zdravje, pri čemer ni prejela nobenega gradiva, ki ne bi bilo že sicer dostopno splošni javnosti. S tem je bilo zdravniški zbornici dejansko onemogočeno, da sodeluje pri pripravi novega zakona,« je povedal Peter Renčel.