Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Sporočilo za javnost: Nocoj bodo znani prejemniki nazivov Štajerski zdravnik leta v petih kategorijah

29.05.2018 14:28

Ljubljana, Maribor - 29. maj 2018. Nocoj bodo v Narodnem domu v Mariboru znani prejemniki plaket Štajerski zdravnik leta v petih kategorijah časnika Večer in Zdravniške zbornice. Na podlagi zahval, ki so jih svojim zdravnikom z glasovanjem izrekali bralci Večera, bodo podeljeni nazivi Štajerski zdravnik leta v kategorijah: osebni zdravnik, pediater, ginekolog in zobozdravnik. Strokovna komisija zdravnikov Zdravniške zbornice Slovenije pa je izbirala in bo danes razglasila Medicinski dosežek štajerske regije.

Za projekt smo se odločili, ker smo prepričani, da je v zdravstvu mnogo dobrih, srčnih in srečnih zgodb - in prav toliko dobrih in srčnih zdravnikov, zdravnic in zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za nas. Da se dogajajo izjemne stvari, a da javnost o njih premalo ve. Če ima kdo moč širiti dobro zgodbo, jo ima prav medij. In kot medij smo želeli bralcem in bralkam Večera dati priložnost, da se svojim družinskim zdravnikom, pediatrom, ginekologom in zobozdravnikom zahvalijo tako, da glasujejo za njih. Glasovalci so v dobrem mesecu, kolikor je trajala akcija, več kot 2500 glasov namenili kar 271 različnim družinskim zdravnikom, 100 ginekologom, 105 pediatrom in 220 zobozdravnikom iz štajerske regije.

Projekt je aktivno stekel že v začetku aprila. Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s časopisno hišo Večer in v okviru projekta Štajerski zdravnik objavila natečaj za Medicinski dosežek štajerske regije. Do izteka roka, to je do 16. maja 2018 ob polnoči, je na natečaj prispelo 9 prijav medicinskih dosežkov iz različnih medicinskih specialnosti: od intenzivne in urgentne medicine, pediatrije, preventivnih programov do urologije in ortopedije. Prijave so prišle tako iz bolnišnic kot zdravstvenih domov. Strokovna komisija zdravniške zbornice je vse prejete vloge ocenjevala po vnaprej določenih kriterijih, objavljenih že v natečaju.

»Kot predsednica Zdravniške zbornice Slovenije se zelo dobro zavedam pomanjkanja zdravnikov na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Med te na žalost spada tudi štajerska regija. Akcija, ki jo danes zaključujemo s podelitvijo priznanj Štajerski zdravnik leta, je namenjena prav temu: pokazati mladim zdravnikom in širši javnosti, da so tudi na Štajerskem ustanove in posamezniki, ki so usposobljeni za uporabo naprednih metod zdravljenja, jih tudi izpopolnjujejo in tako zagotavljajo povsem enako kakovostne zdravniške storitve, kot bi jih bili pacienti deležni v tujini,« ob nocojšnji razglasitvi poudarja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Dodaja, da odlične prijave na natečaj kažejo, da je tudi v osnovnem zdravstvu mogoče narediti veliko za preventivo, predvsem pa svoje znanje posredovati vsem, ki so se pripravljeni učiti in z naučenim znanjem pomagati drugim ljudem.

Komisijo, ki je izbirala zmagovalca natečaja za Medicinski dosežek leta štajerske regije, so sestavljali: predsednica ZZS dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., spec. psih., mag. Iztok Kos, dr. med., spec. patologije, generalni sekretar ZZS in vodja oddelka za patologijo v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, Dubravka Bračika Vidmar, dr. med., spec. radiologije, upokojena radiologinja iz UKC Ljubljana, dr. Matevž Gorenšek, dr. med., spec. ortoped. in direktor MD Medicina, ter mlada zdravnica dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, zaposlena na URI Soča.

»Komisija Zdravniške zbornice Slovenije, ki je ocenjevala predloge za medicinske dosežke, je imela precej težjo nalogo, kot smo si sprva predstavljali. Devet prijav kaže, da nam je uspelo vzbuditi pozornost in prepričati kolege za sodelovanje, zato se zahvaljujem vsem, ki so pripravili predstavitve, in tudi članom njihovih ekip. Iz prijav namreč lahko razberemo, da so vsi opisani dosežki povezani z delom timov, torej skupin strokovnjakov, ki so se združili v določenem projektu,« poudarja dr. Zdenka Čebašek - Travnik.

Za naziv Medicinski dosežek leta štajerske regije se potegujejo:

01 Uporaba mezenhimskih matičnih celic  (MMC) pri zdravljenju hondralnih in osteohondralnih poškodb – Matevž Kuhta, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, Oddelek za ortopedijo UKC Maribor

V regiji gre za inovacijo, ki omogoča bolnikom najnaprednejši (»up-to-date«) način zdravljenja osteohondralnih poškodb z namenom izboljšane regeneracije hrustančnega tkiva.

Na Ortopedskem oddelku UKC Maribor so izolirane hrustančne poškodbe zdravili le z mikrofrakturami. Zdaj pa je za bolnike, ki izpolnjujejo kriterije oz. indikacije, mogoča tudi izolacija in aplikacija mezenhimskih matičnih celic  (MMC) na ustreznem nosilcu – na membrani ali tekočem nosilcu, ki ga injiciramo znotraj istega operativnega postopka. Metoda vsekakor predstavlja novost in velik korak naprej pri zdravljenju hrustančnih poškodb.

V svetu se aplikacije MMC pri zdravljenju osteohondralnih poškodb uporabljajo vedno pogosteje. Na omenjen način nadomestimo do sedaj uveljavljene metode, kot so implantacije umetno vzgojenih hondrocitov, saj so za slednjo potrebni dražji postopki, ki vključujejo izolacijo hondrocitov, njihovo kultiviranje v laboratoriju, poleg tega pa še dvostopenjski operativni poseg.


02 Minimalno invazivni operativni poseg na stopalu –
asist. dr. Matjaž Merc, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, Oddelek za ortopedijo UKC Maribor

V regiji gre za inovacijo, saj se minimalna invazivna kirurška tehnika za posege na stopalu doslej ni uporabljala, čas rehabilitacije pa se razpolovi.

Pri težji deformaciji stopala in prstov na stopalu je pogosto potrebno izvesti operativni poseg z namenom korekcije deformacij in odprave bolečine. Po klasičnem posegu je okrevanje običajno zelo dolgotrajno predvsem zaradi večmesečnega otekanja stopala, dolgotrajne pooperativne bolečine in upočasnjenega celjenja nekaterih regij stopala.

Na Oddelku za ortopedijo UKC Maribor so zato obstoječe klasične metode operativnega zdravljenja nadgradili z minimalno invazivno metodo, s katero celoten postopek operacije izvedejo skozi nekaj luknjic. Za tak postopek uporabljajo posebno napravo, s katero režejo (žagajo) kost. Celoten postopek nadzorujejo z rentgenskim aparatom, trajanje operacije pa je primerljivo ali celo krajše od klasične metode.

Glavna prednost je, da s to metodo ostane med operacijo večina mehkih tkiv nad kostjo nedotaknjenih. Rezultat je bistveno hitrejša rehabilitacija, saj se čas pooperativnega otekanja prepolovi na v povprečju do 3 mesece, pacienti pa so že po 6 do 8 tednih sposobni vrnitve tudi na stoječe delovno mesto.   

Minimalno invazivna kirurška tehnika se za posege na stopalu do sedaj v regiji ni uporabljala. Predstavlja revolucijo stopalne kirurgije z boljšimi srednjeročnimi rezultati.


03 Uvedba sistema prvih posredovalcev na področju NMP Maribor –
doc. dr. Matej Strnad, dr. med., spec. druž. in urg. med., OE NMP ZD dr. Adolfa Drolca Maribor

V Sloveniji oživljamo približno 1000 bolnikov v srčnem zastoju letno. Smrtnost po srčnem zastoju je izredno visoka in še veliko manjše je število bolnikov, ki so po srčnem zastoju odpuščeni iz bolnišnice. Statistično pacient 10 minut po nastopu srčnega zastoja, če ni deležen temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije, nima več možnosti za preživetje. Zato so se v svetu in pri nas izoblikovale različne pobude, kako zvišati odstotek nudenja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) s strani »prvih posredovalcev«. V ruralnih okoljih so to lahko  pripadniki prostovoljnih gasilskih društev (PGD).

Doc. dr. Matej Strnad, dr. med., spec. druž. in urg. med., je s sodelavci iz OE NMP ZD dr. Adolfa Drolca Maribor (zaposlenimi zdravniki in reševalci ter gostujočimi specializanti urg. medicine) od junija 2014 usposobili pribl. 350 prostovoljnih gasilcev iz 23 okoliških PGD. Ta projekt je vrnil možnost preživetja tudi žrtvam srčnega zastoja zunaj mesta, ki prej v povprečju skorajda niso imele statistične možnosti preživetja. Zdaj je ta možnost v povprečju vsaj 50 %!


04
Uvedba delavnic temeljnih postopkov oživljanja (TPO) in uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja za učence mariborskih osnovnih šol – Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, organizacijska enota Nujne medicinske pomoči

V Sloveniji kljub vloženim naporom v izobraževanje laikov o prvi pomoči le pri vsakem tretjem srčnem zastoju očividci začno oživljanje pred prihodom medicinske ekipe. Da bi to statistiko izboljšali in približali nekaterim skandinavskim državam, kjer laiki začno oživljanje v več kot 70 odstotkih primerov, bi lahko ključno vlogo odigrali usposobljeni laiki, med katerimi so tudi otroci. 

V sodelovanju z Mestno občino Maribor so inštruktorji Zdravstvenega doma Maribor v šolskem letu 2016/2017 začeli izvajati delavnico temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega zunanjega defibrilatorja (TPO z AED) za devetošolce mariborskih osnovnih šol. V tem šolskem obdobju je bilo uspešno izvedenih 10 tečajev, ki so pokazali, da je projekt smiseln in da je interes zanj velik.

V letu 2017/2018 so izobraževanje razširili še na učence sedmih razredov osnovnih šol.  Prijavilo se je 14 osnovnih šol in tako so v letošnjem letu izvedli izobraževanje kar v 27 razredih sedmošolcev in 24 razredih devetošolcev. V tekočem šolskem letu so za TPO z AED izobrazili okoli 1200 osnovnošolcev.


05
Projekt ZDRAVO V NARAVO – Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu po znižani ceni – Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor

Vodstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je leta 2012 začelo, kot prvi pobudnik v celotni državi, z akcijo ozaveščanja in zaščite pred KME za štajersko regijo.  Rezultati akcije dokazujejo, kako pomembna spodbuda cepljenju je akcijska cena. Prvo leto akcije se je cepilo manj kot 100 oseb, v letu 2017 že 1.708, letos pa še dvakrat več – 3.404.

Klopni meningoencefalitis (KME) je bolezen, ki jo povzroča virus iz družine Flaviviridae in se kaže z znaki vnetja osrednjega živčevja. Bolezen običajno poteka v različnih fazah, lahko pusti trajne posledice ali se konča celo s smrtjo. V Sloveniji je precepljenost prebivalstva zelo nizka in se ocenjuje na okoli 12,4 %. Žal se vse premalo ljudi odloča za samoplačniško cepljenje proti KME, kljub težkemu poteku bolezni.

Projekt ZDRAVO V NARAVO – Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu z ustrezno organizacijo lahko postane nacionalni projekt v vseh regijah Slovenije. Tako menijo in za to si bodo prizadevali v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. Takšne akcije so pozitivne, saj finančni vidik pri prostovoljnem cepljenju proti KME ni nezanemarljiv.


06
Uvedba veno-venskega ECMO – Oddelek za intenzivno interno medicino (OIIM), ki je samostojna organizacijska enota v sklopu Klinike za interne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor

Veno-venska zunajtelesna membranska oksigenacija – veno-venski ECMO, ki ga od leta 2017 izvajajo tudi v UKC Maribor, je reševalna terapija pri najtežjih oblikah akutne dihalne odpovedi. Glavna prednost je izboljšanje preživetja pri najtežje bolnih za več kot 20 %. Metoda je zahtevna, zanjo pa je potreben uigran tim zdravnikov in medicinskih sester.

Veno-venska zunajtelesna membranska oksigenacija (ECMO) je metoda zunajtelesne izmenjave plinov, ki se uporablja za zdravljenje hude akutne dihalne odpovedi z respiratorno acidozo navkljub sodobni mehanični ventilaciji, uporabi dušikovega oksida in obračanju bolnika na trebuh v prvih treh dneh bolezni. Veno-venski ECMO predstavlja reševalno metodo za zdravljenje kritično bolnih s hudo akutno dihalno odpovedjo, nastalo pri neposredni okvari pljuč zaradi okužbe – pljučnice ali aspiracije želodčne vsebine ali posredne okvare pljuč zaradi sepse, vnetja trebušne slinavke itd.

Glede na podatke ELSO je preživetje bolnikov, ki so imeli akutno dihalno odpoved, neodzivno na standardno terapijo, vendar zdravljenih z veno-venskim ECMO, ob odpustu 59 %. Njihove prve izkušnje iz leta 2017 kažejo podobne rezultate.

Metoda veno-venskega ECMO je zahtevna metoda, saj zahteva uigran tim zdravnikov in medicinskih sester s predhodnim večtedenskim usposabljanjem. Pomeni izjemno invaziven in agresiven pristop do cirkulacije, stalno vzdrževanje ustrezne antikoagulacije in s tem tveganja za krvavitve in druge zaplete. Tim za uporabo veno-venskega ECMO vključuje celoten kolektiv zdravnikov in sester v OIIM. Kolektiv v OIIM sestavlja 6 zdravnikov specialistov: dr. Andrej Markota, dr. med., Barbara Kit, dr. med., mag. Franci Svenšek, dr. med., dr. Martin Marinšek, dr. med., prim. Borut Kamenik, dr. med., prof. dr. Andreja Sinkovič, dr. med., in 36 izjemno usposobljenih medicinskih sester, večinoma diplomiranih. 


07
  Uvedba robotsko asistirane kirurgije v dejavnost slovenske urologije – Sandi Poteko, dr. med., specialist urologije, predstojnik Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje

Sandi Poteko, dr. med., je v Sloveniji uspešno uvedel robotsko asistirano kirurgijo v dejavnost ne le celjske, ampak tudi slovenske urologije ter ima odlične rezultate, s katerimi se na tem področju lahko primerja z najboljšimi svetovnimi centri robotsko asistirane kirurgije.

V Splošni bolnišnici Celje so leta 2010 prvi in za zdaj edini v Sloveniji v svojo operacijsko dejavnost uvedli robotsko asistirano kirurgijo, ki jo izvajajo z robotskim sistemom da Vinci. Robotsko asistirana metoda odstranitve za rakom obolele prostate se tudi v svetu čedalje bolj uveljavlja in prevzema prednost pred klasično in pred laparoskopsko metodo. Takšen operativni poseg za pacienta pomeni manj bolečin, transfuzij, zapletov in brazgotin, krajše bivanje v bolnišnici, hitrejšo vrnitev v normalno aktivnost ter boljše ali vsaj enake rezultate zdravljenja, kot se dosegajo z drugimi operativnimi metodami.

Od 11. maja 2010, ko je bila opravljena prva robotska operacija, so do konca marca 2018 opravili 1764 robotsko asistiranih operacij, od tega 1715 operacij na področju urologije in od leta 2014 49 robotsko asistiranih operacij na področju abdominalne kirurgije (kjer izvajajo operacije pacientov z rakom na debelem črevesu in danki). Število posegov je bilo zaradi učne krivulje v prvih letih manjše, zadnja leta pa v Celju opravijo 300 posegov letno (v letih 2016 in 2017).

Pacienti so iz bolnišnice praviloma odpuščeni drugi ali tretji dan po operaciji, čez tri dni pa se vrnejo na pregled in odstranitev urinskega katetra ter kožnih šivov na petih vstopnih ranicah.

Leta 2014 so v Splošni bolnišnici Celje začeli robotsko asistirano kirurgijo uvajati tudi na področje abdominalne kirurgije, kjer izvajajo operacije pacientov z rakom na debelem črevesu in danki. V bolnišnici pa obstaja tudi strokovni interes po širitvi robotske kirurgije na področje ginekologije in otorinolaringologije.


08
Implantacija individualno izdelanega kolčnega vsadka pri revizijskih operacijah kolka – Andrej Moličnik, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, Ortopedski oddelek UKC Maribor

Gre za inovativno in najnaprednejšo metodo zdravljenja velikih kostnih defektov medenične kosti z metodo izgradnje proteze po meri bolnika. Izgradnja proteze je rezultat domačega znanja in je plod sodelovanja s strokovnjaki s Strojne fakultete v Mariboru.

Pri tej metodi s pomočjo CT-globinskega slikanja in rekonstrukcije opravijo računalniško analizo obsežnega kostnega defekta, nato pa sledi načrtovanje in izdelava optimalnega, po meri izdelanega vsadka s pomočjo 3D-tiskalnika. Takšen vsadek omogoča optimalno nadomestitev kostnih defektov v  medenični kosti, poleg tega pa tudi optimalno rekonstrukcijo anatomije in biomehanike kolčnega sklepa ter varno fiksacijo vsadka.

Do sedaj so na Ortopedskem oddelku UKC Maribor po tej metodi uspešno operirali 8 bolnikov.

Uporablja se, kadar je zaradi večjega defekta potrebna rekonstrukcija kolčnega sklepa – z metodo izgradnje proteze po meri bolnika. Omenjena metoda zagotovo predstavlja novost in velik napredek pri revizijskih endoprotetičnih operacijah kolka, saj zagotavlja boljši funkcionalni rezultat, s tem pa tudi daljšo življenjsko dobo omenjene proteze.


09
Center za motnje spanja otrok in mladostnikov – Otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje in dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., predstojnica

Po ocenah naj bi imelo težave s spanjem 10–35 % otrok in mladostnikov. 1. januarja 2017 je v okviru Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje začel delovati prvi in edini center za motnje spanja otrok in mladostnikov v Sloveniji. Center vključuje Ambulanto za motnje spanja otrok in mladostnikov in Laboratorij za motnje spanja otrok in mladostnikov. V laboratoriju so v letu 2017 posneli preko 20 celonočnih PSG-preiskav spanja pri otrocih in mladostnikih ter postavili diagnozo narkolepsije tip 1 pri dveh novoodkritih otrocih, od katerih je imel najmlajši komaj 7 let in pol. Do delovanja centra je bila diagnoza narkolepsije s katapleksijo postavljena v pediatričnem obdobju le pri 3 bolnikih.

Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 % svetovne populacije. Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje odraslih in otrok.

Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja. Številne se lahko pojavljajo že pri otroku in mladostniku, kar nekaj izmed njih pa je celo specifičnih za pediatrično obdobje. Večino motenj spanja je mogoče preprečiti ali uspešno zdraviti. Zato je odkrivanje in ustrezno zdravljenje motenj spanja pri otroku in mladostniku izrednega pomena za preprečevanje kratkoročnih in dolgoročnih posledic pomanjkanja spanja. Obravnava otrok in mladostnikov z motnjami spanja poleg natančnega pregleda v ambulanti za motnje spanja, kjer pogosto poteka tudi osnovna vedenjsko-kognitivna terapija in svetovanje glede ustrezne higiene spanja, pogosto vključuje tudi laboratorijsko diagnostiko.