Prijava

Vsebina, do katere želite dostopati, je na voljo samo prijavljenim uporabnikom. Prijavite se z obstoječim uporabniškim imenom in geslom ali izpolnite obrazec za registracijo.

Pozabljeno geslo

Nazaj na prijavo

Registracija

Potrdi

Nazaj na prijavo

Za pomoč pri prijavi, registraciji ali pozabljenem geslu lahko pokličete g. Kokalja: 01-30-72-172

Razsodišče sestavljata dva organa – razsodišče I. in razsodišče II. stopnje. Razsodišče je pri svojem delu neodvisno in samostojno. Na podlagi postopka, ki je podrobneje urejen v Pravilniku o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije, razsodišče obravnava in odloča o odgovornosti članov Zdravniške zbornice Slovenije za dejanja, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil (zlasti Kodeksa zdravniške etike in Statuta Zdravniške zbornice Slovenije ). Dejanja, ki pomenijo kršitev stanovskih pravil, so podrobneje navedena v X. poglavju Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije.

Med postopkom lahko razsodišče delodajalcu zdravnika ali zbornici (v primeru zdravnika zasebnika) predlaga začasno prepoved dela zdravnika, če oceni, da bi lahko še pred koncem postopka pred razsodiščem prišlo do škodljivih posledic pri zdravljenju in obravnavi bolnika. Po izvedenem postopku lahko razsodišče članu izreče disciplinski in/ali varstveni ukrep, pri tem pa upošteva oteževalne in olajševalne okoliščine konkretnega primera.

V pristojnosti razsodišča I. stopnje je tudi vodenje evidence o kršitvah in postopkih, poročanje skupščini zbornice, sprejemanje načelnih stališč v zvezi z določenimi kršitvami, predlaganje ukrepov za preprečevanje kršitev ter dajanje pobud za dopolnitev kodeksa ter predlogov za spremembo drugih aktov zbornice, ki se nanašajo na kršitev kodeksa.

Razsodišče II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločitve razsodišča I. stopnje.

X. KRŠITVE
37. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev kodeksa medicinske deontologije Slovenije, predstavljajo vsa kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ki jih stori zdravnik pri opravljanju svojega poklica, zlasti kazniva dejanja zoper človekovo zdravje (členi 188–197 KZ RS). Kršitev stanovskih pravil (25. člen pravilnika) predstavlja tudi ravnanje v nasprotju z zakonom o zdravniški službi, če ima to za posledico kršitev pravic bolnika in poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja ali smrt.

38. člen
Kršitve kodeksa medicinske deontologije Slovenije predstavljajo dejanja:

  1. opravljanje zdravniškega poklica, ki je v očitnem nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in ima za posledico poslabšanje zdravja ali celo smrt pacienta,
  2. odklonitev nujne zdravniške pomoči pacientu, ki je v nevarnosti zaradi trajnega poslabšanja njegovega zdravja ali smrti,
  3. uporaba zdravstvenih in terapevtskih metod, za katere ni dovolj strokovno usposobljen in jih uporablja iz prestižnih oziroma pridobitnih namenov ter imajo za posledico trajno poslabšanje zdravja pacienta ali celo smrt,
  4. nudenje nujne zdravniške pomoči bolniku ali osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, s pogojem pridobitve finančne ali materialne koristi,
  5. opravljanje zdravljenja in zdravniških storitev na protipraven in škodljiv način, izvajanje in sodelovanje pri mazaštvu in črni praksi,
  6. izdajanje lažnih potrdil ali lažnih zdravstvenih spričeval, s katerimi se za pacienta ali zdravnika pridobijo neupravičene ugodnosti,
  7. sprejemanje podkupnin in daril večje vrednosti (za darilo večje vrednosti se šteje tisto, ki presega znesek povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji),
  8. dejanja nedovoljenega odvzema ali presaditve delov človeškega telesa ali zarodka, ki so v nasprotju s pravilnikom o natančnih pogojih za izvajanje odvzema in presaditve delov človeškega telesa,
  9. trgovanje ali sodelovanje pri trgovanju z organi za transplantacijo,
  10. izvajanje in sodelovanje pri evtanaziji,
  11. spolna zloraba osebe, ki išče zdravniško pomoč, posebej če je oseba mladoletna ali v posebni stiski, umsko prizadeta ali slabotna,
  12. odklonitev lajšanja trpljenja in bolečine bolniku v nasprotju z doktrino in možnostmi,
  13. opravljanje splava kot izključno sredstvo načrtovanja otrok zaradi pridobitnih namenov,
  14. odkrivanje identitete in razkazovanje bolnika v nasprotju z veljavnimi predpisi, kot je poimensko navajanje bolnika, njegovega bolezenskega stanja v javnih občilih, literaturi, s čimer je krnjeno dostojanstvo bolnika,
  15. neupravičena izdaja poklicne skrivnosti, ki za bolnika predstavlja kršitev človekovih pravic, določenih z Ustavo RS in zakoni o varovanju osebnih podatkov,
  16. izdaja poklicne skrivnosti o zdravstvenem stanju bolnika v koristoljubne namene,
  17. širjenje neresnic, ki lahko povzročajo škodo ugledu zdravnika ali zdravniškega stanu,
  18. neprimerno vedenje na delovnem mestu (pijančevanje, uživanje mamil, spolno nadlegovanje…),
  19. izmikanje vabilu za obravnavo pred razsodiščem in zavlačevanje dela razsodišča,
  20. zloraba strokovnih dosežkov kolegov zaradi lastne promocije,
  21. uničenje ali ponarejanje podatkov z namenom prikrivanja strokovnih napak,
  22. oviranje samostojnega delovanja in napredovanja kolegov,
  23. kršenje zborničnih pravil in obveznosti člana zbornice,
  24. kršitve iz 1. točke 38. člena, če za bolnika ni hujših posledic.
Tretji in četrti odstavek 39. člena:
Razsodišče lahko izreče naslednje disciplinske ukrepe:
  1. opomin,
  2. javni opomin, ki se objavi v glasilu Isis.

Razsodišče lahko predsedniku Zdravniške zbornice Slovenije poda pobudo za uvedbo postopka odločanja o odvzemu licence.


Prvi odstavek 41. člena:
Poleg disciplinskih ukrepov lahko razsodišče izreče tudi varstvene ukrepe, in sicer:
  1. kolegialno priporočilo,
  2. opravičilo oškodovancu,
  3. povračilo škode oškodovancu,
  4. obvezno dopolnilno strokovno izobraževanje,
  5. obvezno zdravljenje odvisnosti od alkohola ali prepovedanih drog.
Drugi in tretji odstavek 43. člena:
Med oteževalne okoliščine sodijo zlasti:
  • nepripravljenost obdolženega za odpravo napake oziroma krivice,
  • izraba njegovega ugleda za brisanje sledi,
  • namerno oteževanje dela razsodišča pri ugotavljanju kršitve,
  • če je obdolženec kršitev storil naklepno ali s koristoljubnim namenom,
  • težje poslabšanje bolnikovega stanja ali smrt,
  • psihične ali materialne posledice, nastale zaradi kršitve.

Med olajševalne okoliščine sodijo:

  • pripravljenost obdolženca za popravo napake,
  • njegovo prejšnje ravnanje in ugled pri opravljanju zdravniškega poklica,
  • posebna stiska obdolženega ali prispevek oškodovanca, ki bi bila lahko vzrok za povzročeno dejanje.

Razsodišče 1.stopnje

Predsednica

prim. doc. dr. Ksenija Tušek Bunc, dr. med.

Člani

Ivan Mrzlikar, dr. dent. med.

prof. dr. Margareta Kocmur, dr. med., spec., v. svet.

prof. dr. Jože Balažic, dr. med.

prim. izr. prof. dr. Gorazd Voga, dr. med.

Vesna Habe Pranjič, univ. dipl. prav.,

strokovna sodelavka

Telefon: 01 307 21 21,

E-pošta: Vesna Habe Pranjič

Razsodišče 2.stopnje

Predsednik

prim. mag. Branko Mežnar, dr. med.

Člani

prof. dr. Rastko Golouh, dr. med., v. svet.

izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., svet.

izr. prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., v. svet.

asist. Sašo Kavčič, dr. med.

Vesna Habe Pranjič, univ. dipl. prav.,

strokovna sodelavka

Telefon: 01 307 21 21,

E-pošta: Vesna Habe Pranjič